Osnovno načelo hipopot testerja

Preskus vzdržne napetosti se nanaša na preskus zmožnosti vzdržljive napetosti različnih električnih naprav, izolacijskih materialov in izolacijskih struktur. Postopek uporabe visoke napetosti na izolacijske materiale ali izolacijske strukture brez uničenja delovanja izolacijskih materialov se imenuje preskus vzdržljive napetosti. Na splošno je glavni namen preskusa vzdržljive napetosti preveriti sposobnost izolacije, da prenese delovno napetost ali prenapetost, nato pa preveriti, ali izolacijska zmogljivost opreme izdelka ustreza varnostnim standardom.
Osnovno načelo preskusa vzdržljive napetosti: napetost, ki je višja od normalnega delovanja, se na izolator preskušane naprave za določeno časovno obdobje. Če je izolacija med njima dovolj dobra, bo uporabljena napetost povzročila le majhen tok uhajanja. Če tok uhajanja izolatorja preskušane naprave ostane v določenem območju v določenem času, se lahko ugotovi, da lahko preskušana naprava varno deluje v normalnih delovnih pogojih. Pri izvajanju preskusa vzdržljive napetosti so merilni standardi različni za različne preskusne izdelke z različnimi tehničnimi specifikacijami. Pri preskušanih splošnih napravah je preskus vzdržljive napetosti namenjen merjenju vrednosti toka uhajanja med žico pod napetostjo in ohišjem. Osnovno pravilo je: dvakratna delovna napetost preizkušanega predmeta plus 1000 V kot standardna napetost preskusa. Preskusna napetost nekaterih izdelkov je lahko višja od navedene vrednosti. V skladu z določbami IEC61010 je treba preskusno napetost postopoma povečati na zahtevano vrednost preskusne napetosti (kot je 5 kV itd.) v 5 s, vrednost preskusne napetosti pa mora biti stabilno uporabljena na preskušanem izolatorju najmanj 5 s . V tem času se vrednost toka uhajanja izmerjenega tokokroga primerja s pragom toka uhajanja, določenim v standardu, da se ugotovi, ali izolacijska zmogljivost testiranega izdelka ustreza standardu. Po preskusu je treba preskusno napetost postopoma znižati na nič v določenem času.